V večeru svetlih zvezd,
ob tihem jezeru nekje, v objemu polne lune,
smo povabljeni na ples.
Ne poznam vseh obrazov,
vsega upanja v očeh,
ali je nekje odgovor, ali je nekdo ki ve.
Prepovedano veselje, prepovedane stvari,
vse je na dosegu roke, a noben ne govori.
Kar lebdijo vsi v zraku
vsem uhaja pravi smeh,
kaj je tam za temi vrati, kdo si drzne jih odpret.
Se naenkrat roke dvignejo, vrata se odpro
in v zraku vidim deklico, ki na prsih nosi.
Finis Mundi - konec je sveta
prebujajo se le še tiste sanje o raju
in ne vidimo se več
ostaja sijaj.
In ta moment
ta melodija,
to veselje,
ta idila.
Vse lepo,
vse te oblike,
cela morja harmonije.
Je res lep dan kriv, da izginemo ?
Finis Mundi - konec je sveta.
Prebujajo se le še tiste sanje o raju
in ne vidimo se več
ostaja sijaj.
|
|
članova
Ukupno članova: 185692
Statistika
Prisutni korisnici
