Vem, da je prav vse lepo in da jutri bo le bolje drevje v raju zacveti na nas posije toplo sonce,
brez strahu gre človek tja v temno klet ali vesolje, in je tako kot mora biti, vse zaključi se pri smrti.
Kaj ko pride dan, ko nam lažejo tisoči, lažejo prav vsi in se zgodi, da davijo ljubljene, davijo prav vse?
Kaj ko pride dan, ko nam kradejo angeli, kradejo brez vesti, in se zgodi da kronajo s sabljami, kronajo do kosti?
Zdaj vsaj veš kako in kaj za svetlobo pade senca, in tudi jeklo se stali, pes ni vedno tvoj kolega.
Kaj ko pride dan, ko nas tepejo z rožami, tepejo do krvi, in se zgodi, da grebejo z rokami, grebejo brez prsti?
|
|