On vedno ve kam veter piha Kam je in kam še bo Rad spomine tut obuja Na čase, ko ga še ni blo Sicer pa rad v stvari se spušča O katerih nč ne ve In ker te so zlo pogoste Mu vsaj to od rok gre
Sedemnajst, sedemnajst, mlad perspektivan kadar Sedemnajst, sedemnajst, namesto glave radar
Na oltarju njena slika Pod sliko šopek rož Ona – izvir vsega navdiha Mladinec postaja mož
On vedno je v prvih vrstah Ko gre za red, napredek, mir Pa naj bo mladinsko slavje Nagelj, al pa brigadir
|
|