Včasih sanjam, da sedim na tleh; travne bilke, pesek v laseh. Kar naenkrat se zamenja čas, starejši sem, a imam otroški glas.
Kje je zdaj mladostni krik in smeh? Kje je želja in nedolžni greh? za gorami, za vodami ostal, ni ga z mano, svojo pot je ubral.
Čas nam krade in žre moči, polni glave in prazni oči. Svetle ceste, temne sledi, kar je staro se novo zdi.
|
|