Spet trte so rodile, prijatli, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo zdravljico, bratje, čmo zapet? Bog našo nam deželo. Bog živi ves slovenski svet. Brate vse, kar nas je sinov slovenske matere!
Bog živi vas, Slovenke, prelepe žlahtne rožice! Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov, iz vas bo strah sovražnikov!
Nazadnje še, prijatli, kozarec zase dvignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi, Bog, kar nas dobrih je ljudi.
|
|