Požrite me, če me lahko tja noter, v vaše dobro srce naj vam po stenah nalepim tapete zlobe in laži
požrite me, če me lahko da se vam zataknem v mehko grlo naj vam razbijem možgane sivo skorjo, belo jedro
A: S tranzistorji v rokah spijo povsod po parku usnjeni nedeljski ljudje: NK Maribor za pijano srce domov odhajajo v prvem mraku pijani od šnopsa- čebule
te preklete mladosti minule so vojaške čevlje obule
B: Čisto drobna majhna v gostilni živi za šankom se ljubi in v kuhinji spi v glavi nosi domačijo in delavske roke na riti in povabila za temen vogal najlepše je to, da ji nikoli ne bo žal življenja
|
|